Kljub opozarjanju na nevarnosti, ki pretijo živali, če jo pustimo v pregretem vozilu, še vedno naletimo na brezvestne ljudi, ki svojega psička pustijo čakati na žgočem soncu. Naši štirinožni prijatelji so zelo občutljivi na visoko temperaturo. V koži namreč, razen na tačkah, nimajo žlez lojnic, ki bi z znojenjem pripomogle k znižanju telesne temperature. Kužki se hladijo preko jezika, ki je vlažen in z izparevanjem sline hladi kri. Pri zelo visokih temperaturah ali naporu, tak način hlajenja odpove, zato lahko pride do nevarnega pregretja organizma ki je za žival lahko usodna.

Kaj storiti v primeru, ko opazimo žival zaprto v pregretem avtomobilu?

Če opazimo žival, zaprto v zaklenjenem in zaradi visokih temperaturo pregretem vozilu, takoj pokličemo policijo, na številko 113, oziroma Center za obveščanje, na številko 112, ki bo informacijo posredoval dalje, ali obvestimo Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Zelo pomembno je, da policiji sporočimo registrsko tablico vozila, v katerem je zaprta žival. Policija bo poskusila vzpostaviti stik z lastnikom avtomobila. V kolikor to ni mogoče, lahko policija vstopi v avtomobil z uporabo sile, uradni veterinar pa presodi, ali žival potrebuje veterinarsko oskrbo oziroma odredi začasno namestitev živali v zavetišče.

Oseba sama lahko nasilno odpre vozilo izključno v primeru podane skrajne sile. V kolikor skrajna sila ni podana ali ugotovljena, je posameznik lahko odgovoren za storitev kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari.

Še nekaj nasvetov, kako poskrbeti za našega kosmatinca v vročih poletnih dneh:

• Psa nikoli ne puščajmo v zaprtem avtomobilu, saj se hitro pregreje nad 50 stopinj Celzija, kar je lahko za zanj usodno. Če psa vzamemo s sabo na dopust, temu primerno organizirajmo potovanje: poskrbimo, da bo imel pes v avtu senco, vklopimo klimo ali imejmo odprto okno, s sabo pa moramo imeti vedno zadostno količino vode.
• Če je kužek na vrtu, mu čez cel dan zagotovimo senco, kamor se bo lahko skril pred žgočim soncem. Tudi pesjak ali pasja uta naj bosta cel dan v senci. Pozorni moramo biti tudi na to, da ima vedno na razpolago posodo s svežo vodo, ki mora prav tako biti v senci. Velikokrat kužki posodo z vodo prevrnejo, zato to večkrat na dan preverimo, da ne bo naš kužek ostal dalj časa žejen.
• Čez dan se izogibajmo sprehodom, prav tako se izogibajmo asfalta in podobnih talnih površin, ki se pod sončnimi žarki močno segrejejo, saj se toplota od njih odbija in so psi izpostavljeni še večji vročini, poleg tega pa si lahko kužek na tako pregretih površinah opeče tačke. Za sprehode raje izberimo travnate površine ter zgodnje jutranje ali pozne večerne ure, ko je temperatura bolj znosna. Posebej bodimo pazljivi s starejšimi ali bolnimi kužki in s psi brahicefaličnih pasem, ki imajo zaradi potlačenega smrčka že tako težave z dihanjem.
• Vedno imejmo s sabo zadostno količino vode.
• Če se naš kužek rad kopa, mu v vročih poletnih dneh privoščimo osvežitev v vodi.
• Prilagodimo hranjenje, kužek lahko v vročih dneh zavrača hrano, zato mu jo ponudimo zgodaj zjutraj in zvečer. Tudi količinsko in kalorično lahko zmanjšamo obrok, da dodatno ne obremenjujemo organizma. Poleti je bolje hraniti psa z briketirano hrano, ki se na vročini težje pokvari kot mokra hrana.
• Občutljive dele (npr. ušesa) namažimo s sončno kremo.

Kako prepoznamo vročinski udar pri psu?

Telesna temperatura psa se zviša, prehitro in oteženo hropeče dihanje, nemir, nervoza, motne sivkaste ali rožnate dlesni, lepljiva ali suha sluznica (zlasti dlesni), živo rdeč jezik, ležanje in nepripravljenost (ali nezmožnost) vstati, šibkost okončin in opletajoča hoja, kolaps in/ali izguba zavesti, gosta ali lepljiva slina, omotičnost in zmedenost. V hujših primerih pes pade v šok in komo.

Kako ukrepamo ob vročinskem udaru psa?

• Psa takoj premaknemo iz vročinskega območja v senco in zagotovimo kroženje zraka
• Psu takoj pričnemo zniževati telesno temperaturo, vendar to storimo postopom in ne naenkrat in prehitro, kajti prehitra ohladitev lahko povzroči nove težave.
• Ohlajamo ga z vodo po vratu, prsih in trebuhu, s hladnimi, mokrimi brisačami ali rjuhami in ne uporabljajmo ledu ali mrzle vode. Polivanje celega telesa s hladno vodo ali celo potapljanje v vodo sta neprimerni metodi, saj se s tem lahko povzroči šok in celo smrt.
• Takoj pokličemo veterinarja, saj je njegova čimprejšnja pomoč nujna, tudi če se pes medtem že postavi na noge. Če je le možno, bodimo s psom do prihoda veterinarja, z veterinarjem bodimo v nenehni zvezi do njegovega prihoda in ravnajmo v skladu z njegovimi navodili.