Veterinarska stroka vse pogosteje svetuje sterilizacijo ali kastracijo psov oz. mačk. Ko se srečujemo s temi vprašanji, se moramo zavedati, da so to posegi, ki so koristni za naše hišne ljubljenčke iz več vidikov: bodisi zdravstvenih, vedenjskih ali populacijskih, ki so neposredno povezani z varnostjo živali. Pomembno je vedeti, da s sterilizacijo in kastracijo psov in mačk zmanjšamo število mladičev in s tem število zapuščenih, potepuških ali poginjenih živali.

Sterilizacija ali kastracija danes predstavljata rutinska posega, med katerima je žival v splošni anesteziji. Pri samicah se izvede manjši rez in odstranijo jajčniki oz. del reproduktivnega aparata, pri samcih pa se odstranijo testisi. Tako pri samcih kot pri samicah se rana praviloma zaceli že v zelo kratkem času. Živali načeloma že naslednji dan po posegu normaljo jejo in se gibljejo, vendar morajo biti skrbniki zelo pozorni, da se ne bi pretrgali šivi in odprle rane. Edino tveganje pri posegu lahko predstavlja anestezija, ki jo ob operaciji spremlja anesteziolog oz. usposobljena oseba, ki preverja dihanje in pulz živali.

Prednosti kastracije in sterilizacije psi pseh

Iz zdravstvenega vidika so prednosti sterilizacije pri samicah predvsem v tem, da se izognemo raku jajčnikov, pri sterilizaciji pred prvo gonitvijo zmanjšamo možnost nastanka tumorja mlečne žleze na le 0,5 % in zmanjšamo nastanek piometre. Pri samicah je sterilizacija priporočena pred prvo gonitvijo, približno pri šestem mesecu starosti. Lahko se pa opravi že prej, vendar je priporočeno, da je žival stara vsaj tri mesece. V primeru, da se psica goni, se sterilizacija preloži zaravi večjega tveganja krvavitev med posegom. Enako velja, če je psica breja. Poseg se opravi dva ali tri mesece po skotitvi mladičev.

Pri samcih s kastracijo preprečimo tumor testisov in zmanjšamo možnost nastanka raka prostate ter perianalnih tumorjev.

Z vedenjskega vidika lahko zmanjšamo agresijo do drugih psov, teritorialnost, manjša je tudi možnost markiranja z urinom. Kastrirani psi se praviloma manj potepajo. Naj dodamo, da sama kastracija ali sterilizacija ne vplivata na značaj živali, ki načeloma ostane enak. Agresivno vedenje lahko po kastraciji opazno zmanjšamo s primernim šolanjem psa. Odsotnost hormonov ima lahko manjši vpliv na pridobivanje teže, vendar ob primernem gibanju in prehrani (ta je manj kalorična, za sterilizirane in kastrirane živali) ohranijo optimalno telesno težo. Steriliziran pes namreč pridobiva težo zaradi manjše kalorične porabe, zato je treba prilagoditi obroke.

Prednosti kastracije in sterilizacije pri mačkah

Sterilizacija pri mačkah se svetuje pred prvo gonitvijo, med petim in šestim mesecem starosti; lahko se opravi tudi po drugem mesecu starosti oz. ob doseganju vsaj enega kilograma telesne teže.

V primeru, da se mačka goni, se sterilizacija preloži za 14 dni. S sterilizacijo pri mačkah izničimo možnost nastanka raka jajčnikov, zmamjšamo možnost nastanka raka na mlečni žlezi in piometre. Poleg tega zmanjšamo tudi možnost okužbe s FIV (mačji AIDS), FeLV (mačja levkoza), mačjo kugo, FIP (peritonitis), in drugimi boleznimi.

Pri mačjih samcih s kastracijo preprečimo nastanek raka testisov, zmanjšamo možnost nastanka raka prostate in perianalnih tumorjev. Zmanjša se agresivno vedenje do drugih samcev, markiranje z urinom in teritorialnost. Vendar je pomembno obdobje kastracije. Če se pri samcu že vzpostavijo te navade, je sprememba vedenja manj opazna, zato je priporočena zgodnja kastracija.