Bolhe s svojim zbadanjem in sesanjem krvi povzročajo hudo srbenje in neugodno počutje psa ali mačke. Če je na živali ali v okolici večje število bolh lahko le-te napadejo tudi človeka. Ker živali mesta, kjer so bolhe sesale kri srbijo, se močno praskajo in grizejo tako, da si s tem dostikrat močno poškodujejo kožo. Na takšni koži se prično prekomerno razmnoževati bakterije in to lahko privede do zelo obsežnih vlažnih, gnojnih vnetij kože. Nekatere živali so tudi alergične na bolšjo slino, ki jo bolha vbrizga pri vsakem piku, zato da se kri ne strjuje in lažje sesa. Pri takšni živali lahko pik ene bolhe povzroči neznosen srbež, ki lahko traja tudi več dni. Pri mladih, starejših in bolnih živalih lahko pride do slabokrvnosti , če je prisotno večje število bolh. Samica lahko popije tudi do 16 krat več krvi, kot je njena telesna teža. Pogosto so bolhe tudi vmesni gostitelj trakulj in prenašalci različnih povzročiteljev bolezni. Če je pes ali mačka okužena s trakuljo, ličinka bolhe lahko poje odrivke trakulje. Ko se izleže odrasla bolha le-ta nosi razvojne oblike trakulje. Bolha nato preide na drugo žival, ki se grize in poje bolho, s tem pa tudi razvojno obliko trakulje. Tako se okuži s trakuljo.

Bolhe so nekaj milimetrov veliki paraziti, ki se hranijo s krvjo svojih gostiteljev. Imajo tri pare močnih dolgih nožic, ki jim služijo za sunkovito odrivanje in skakanje. Skočijo lahko tudi do 100 krat več kot so dolge; kar pomeni tudi nad 30 cm v dolžino na svojega gostitelja. Za uspešno zatiranje bolh, morate poznati njihov razvojni ciklus. 95% življenjskega kroga bolhe ne poteka na živali, pač pa v stanovanju ali njegovi življenjski okolici. Odpravljanje odraslih bolh na živali zatorej pomeni le 5% reševanje problema. Na živali živi približno 10 % odraslih bolh, ostale pa so v okolici.

Odrasla samica lahko izleže do 50 jajčec na dan. Izleže jih v okolico ali na žival, a jih ne lepi na dlako, zato se prosto skotalijo z živali in se razvijajo tam, kjer obležijo. Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki se zadržujejo v razpokah parketa, preprogah, špranjah, v okolju pa v senčnih mestih pod grmičevjem in nepokošeni travi. Tu se zabubijo in razvijejo v odraslo bolho. Razvojni krog v stanovanju ponavadi traja en mesec. Bolha v bubi je sposobna čakati na ugodne razmere tudi več mesecev (npr. pozimi). Ko dobijo signal iz okolice, da je v bližini gostitelj, pride do eksplozije odraslih bolh. Te iščejo gostitelja, saj se morajo v dobrem tednu nahraniti s krvjo, sicer poginejo. Bolhe lahko živijo tudi čez sto dni.

Bolšja samica, ki izleže 20 jajčec na dan, od katerih se jih polovica razvije v samice, je odgovorna za 20 000 odraslih in več kot 160 000 razvojnih oblik bolh v 60. dneh.

Pri pregledu negovanega kožuha težko opazimo bolho, ki vztrajno beži pred svetlobo razen, če jih je res veliko. Lahko pa pri česanju opazimo samo črn prah, to so bolšji iztrebki. Ko te iztrebke raztopimo v vodi na papirju ali vati se obarvajo rdeče, ker se raztopi prebavljena kri.

Uničevanje odraslih bolh ne predstavlja popolne zaščite, prekiniti je potrebno njihov razvojni krog. Najprej dajte vsem svojim kosmatinčkom ampulo proti bolham. Potrebno jo je stisniti na kožo za vrat in ne po dlaki. Z globinskim sesalcem za prah ali še boljše s parnim čistilcem, ki uničuje razvojne oblike bolh, počistite celotno stanovanje posebej intenzivno pa mesta, kjer se žival pogosteje zadržuje. Vrečko po uporabi uničite. Blazine, pregrinjala zavržite ali pa jih operite pri čim višji temperaturi, ki jo tkanina prenese. Vse površine pošpricajte z insekticidnm razpršilom. Še posebej skrbno poškropite razpoke v paketu in kote, ki jih je težko posesati. Celoten postopek ponovite čez približno 10 dni. Če enkrat dobite bolhe v stanovanje, je torej potrebno zatirati odrasle bolhe na živali in razvojne  oblike bolh v našem stanovanju ali pasjem ter mačjem domovanju.